Kaj je to
Srednja šola prve stopnje
Srednja šola prve stopnje zaključuje prvi ciklus šolanja in podpira “usmerjanje mladih s ciljem, da primerno izberejo bodoče dejavnosti“. Izoblikuje se kot šola, ki vzgaja, kot šola, ki umešča v svet, kot šola, ki usmerja ter si prizadeva, da:
– podpira razumevanje družbene stvarnosti;
– usposablja učenca, da lahko izgradi lastno identiteto v družbenem kontekstu, da lahko izvaja stvarne izbire v bližnji in daljni prihodnosti, da lahko razvija osebni življenjski projekt, ki naj sloni na preizkušenem poznavanju samega sebe;
– predstavi šolske predmete kot poglede na realnost iz različnih zornih kotov in kot možnost interpretacije, simbolizacije in predstavljanja sveta;
– najde povezave in zveze med nujnimi predmetnimi znanji s pomočjo medpredmetnih izkušenj;
– izoblikuje na primeren način zahtevne probleme, ki jih predstavlja človeško stanje in znanje v današnjem svetu;
– ovrednoti širše in tranzverzalne kompetence, začenši s kompetencami, ki jih učenci razvijejo v sklopu vsakega predmeta.
Na podlagi splošnih vzgojnih ciljev in specifične umestitve izhajajo ob zaključku prvega ciklusa dvojezičnega izobraževanja naslednje pričakovane kompetence:
– učenec zna poslušati samega sebe in druge;
– se zna sporazumevati, da bi izpostavil odnose in sodelovanje in da bi se izognil in/ali rešil sporna stanja;
– se zna sporazumevati z različnimi sogovorniki z uporabo raznih jezikovnih kod (italijanska, slovenska, slovensko narečje, angleško, nemško), raznih registrov in različnih jezikovnih in nejezikovnih oblik;
– spozna in ojači motivacije za rabo manjšinskega jezika;
– zmožen je podajanja lastnih idej, čustev in mnenj, tako da spoštuje ideje, čustva in mnenja ostalih;
– razvija oblike posredovanja za boljše sodelovanje;
– opazuje, razmišlja, postavlja hipoteze in išče nove rešitve in strategije za razvoj logičnoznanstvenega razmišljanja;
– uporablja sodobno tehnologijo (računalnik, internet) kot učinkovito sredstvo za raziskovanje in izmenjavo informacij, idej, mnenj, ne da bi to povzročilo zasvojenost ali zlorabo takih tehnologij;
– zna izraziti lastne izkušnje, čustva, osebno ustvarjalnost s pomočjo vseh komunikacijskih sredstev in možnih načinov izražanja (jezikovna, zvočna, ikonska, mimizirana z gestami, multimedialna);
– pozna in ceni svojo zgodovino, kulturo, tradicijo, kar je nujen pogoj za sprejemanje kultur, ki so različne od lastne;
– pozna, spoštuje in ščiti lastno okolje, razume, da je njegov sestavni del;
– pozna lastno telo in sprejema svoje meje tako, da lahko sprejema tudi meje ostalih in se skuša izboljšati na način, da navaja tudi druge, da se izboljšajo;
– spozna pomen dogovorjenih pravil življenja v skupnosti in njihovega spoštovanja v razviti družbi;
– čuti pripadnost do lastne družbe in širi svoja obzorja k večkulturni stvarnosti, ki ga obdaja.
Namen storitve
Srednja šola prve stopnje zaključuje prvi ciklus šolanja in podpira “usmerjanje mladih s ciljem, da primerno izberejo bodoče dejavnosti“. Izoblikuje se kot šola, ki vzgaja, kot šola, ki umešča v svet, kot šola, ki usmerja ter si prizadeva, da:
- podpira razumevanje družbene stvarnosti;
- usposablja učenca, da lahko izgradi lastno identiteto v družbenem kontekstu, da lahko izvaja stvarne izbire v bližnji in daljni prihodnosti, da lahko razvija osebni življenjski projekt, ki naj sloni na preizkušenem poznavanju samega sebe;
- predstavi šolske predmete kot poglede na realnost iz različnih zornih kotov in kot možnost interpretacije, simbolizacije in predstavljanja sveta;
- najde povezave in zveze med nujnimi predmetnimi znanji s pomočjo medpredmetnih izkušenj;
- izoblikuje na primeren način zahtevne probleme, ki jih predstavlja človeško stanje in znanje v današnjem svetu;
- ovrednoti širše in tranzverzalne kompetence, začenši s kompetencami, ki jih učenci razvijejo v sklopu vsakega predmeta.
Postopki, povezani z izidom
Za nižjo srednjo šolo, ob upoštevanju določila za otroke s posebnimi potrebami, smo določili naslednje kriterije za oblikovanje heterogenih razredov:
- upoštevanje poznanja slovenskega jezika in narečja;
- upoštevanje izvora;
- upoštevanje mnenja učiteljev šole, iz katere izhajajo učenci;
- homogena delitev fantov in deklet.
Za dodelitev oddelkov in razredov učiteljem se upošteva naslednje kriterije:
- didaktično kontinuiteto;
- strokovne kompetence učiteljev in vzgojne potrebe oddelkov in razredov;
- osebne potrebe učiteljev, v kolikor jih okoliščine dopuščajo.
Nosilec študijskega programa
Študijski program
PREDMET | UČNI JEZIK | TEDENSKE URE | DIDAKTIČNE ENOTE |
italijanščina | 5 | 7 | |
slovenščina | 5 | 6 | |
zgodovina in zemljepis | slovenski | 4 | 4 |
matematika in naravoslovje | italijanski | 6 | 7 |
angleški jezik | 3 | 3 | |
nemški jezik | 2 | 2 | |
tehnična vzgoja | slovenski | 2 | 2 |
likovna vzgoja | italijanski | 2 | 2 |
glasbena vzgoja | slovenski | 2 | 2 |
telesna vzgoja | slovenski | 2 | 2 |
verouk | slovenski | 1 | 1 |
Urnik pouka
Učne ure se vršijo med ponedeljkom in četrtkom od 8.00 do 16.00, v petek od 8.00 do 13.20.
Ob petkih popoldne se lahko organizira dejavnosti za podporni pouk ali pa izbirne dejavnosti.
Dvojezična nižja srednja šola se je odločila za shemo tedenskega urnika z 38 obveznimi urami za vse učence.
Skupni letni urnik (38 tedenskih ur x 33 tednov) obsega torej 1.254 ur.
Upoštevajoč minimalne letne ure, ki jih predvidevajo določila za posamezne predmete in potrebo, da se omeji podaljške za vse dneve ob istem urniku, smo izbrali didaktične enote po 50 minut. Vsak zadnji petek v mesecu je petkov urnik podaljšan do 16.00 in na tak način lahko dosežemo minimalno vsoto ur, ki so predvidene za vse predmete. Profesorji dopolnijo svoj urnik s suplencami, varstvom med odmori, spremstvom, dejavnostmi za podporni pouk ali za utrjevanje znanja ali pa v soprisotnosti z drugimi profesorji za projektne dejavnosti.