PAVEL PETRIČIČ (Viden, 6.2.1929 – Čedad, 10.8.2005) je po učiteljišču obiskoval likovno akademijo v Benetkah in Milanu in leta 1965 opravil habilitacijo za pouk likovne vzgoje. Poučeval je v več beneških in furlanskih krajih.
Kot mlad učitelj se je pridružil gibanju za vzgojno kooperacijo MCE, ki si je na vsedržavni ravni prizadevalo za temeljito obnovo šolstva, in na svojih prvih službenih mestih (Čeplešišče, Ipplis) izpeljal zanimiva pedagoška izkustva, s katerimi je pridobil pomembna priznanja.
Dejaven je bil v političnem življenju, v letih 1975-85 je bil izvoljen v videnski pokrajinski svet.
Leta 1972 je s skupino prijateljev in sodelavcev zasnoval Študijski center Nediža in bil v tem okviru organizator cikličnih predavanj Benečanski kulturni dnevi; leta 1974 je bil razpisan natečaj Moja vas, prva skupinica otrok pa je sodelovala na letovanju Mlada brieza. Te dejavnosti so postale za več let konstanta našega kulturnega življenja in so naletele na res velik odziv.
Leta 1977 bil sopobudnik ustanovitve Društva beneških likovnih umetnikov in nato vrsto let njegov predsednik.
Leta 1980 je na njegovo pobudo nastal Zavod za slovensko izobraževanje, ki mu je dolgo let predsedoval, štiri leta pozneje pa dvojezična šola v Špetru.
Dejaven je bil tudi na področju stikov med manjšinami v Italiji in leta 1994 je priredil v Špetru mednarodni posvet Otroški govor in manjšine.
Kot publicist je pisal predvsem za Novi Matajur, časopis slovenske manjšine Videnske pokrajine.
Raziskoval, predaval in pisal je o pedagoških in manjšinskih vprašanjih in o zgodovini Nadiških dolin; objavil je knjige Slovenska skupnost v Beneški Sloveniji – La comunità slovena del Friuli (1974, soavtor Valentino Simonitti), Per un pugno di terra slava (1988), Atlante toponomastico e ricerca storica (1990, soavtor Natale Zuanella), Pod senco Trikolore – All’ombra del Tricolore (1997), Storia della Slavia friulana (1998), Nesojena železnica – Quella ferrovia non s’ha da fare (1999), Otroška knjiga: likovno izkustvo kot spoznavna pot – Il libro dei bambini: l’esperienza artistica come percorso conoscitivo (2004, soavtorica Luisa Tomasetig) ter uredil vrsto publikacij, med njimi ponatis dela Carla Podrecce Slavia Italiana (1977), ki ga je pospremil z obširno biografsko študijo in spremnim komentarjem, in knjigo Valli del Natisone – Nediške doline (2000).
S psevdonimom Mjuta Povasnica je napisal ali priredil vrsto ljudskih pravljic za otroke in jih objavil v narečju, knjižni slovenščini in italijanščini.
Kot umetnik se je ukvarjal s slikarstvom in grafiko; njegove fotografije in filmski posnetki pa govorijo o družbenem življenju in kulturnih dejavnostih v zadnjih desetletjih 20. stoletja v Nadiških dolinah.
BIBLIOGRAFIJA PAVLA PETRIČIČA (nepopolna)